Smrdokavra
Upupa epops 📍 gnezdi na kmetijiNjen značilni »up-up-up« naznanja pomlad. Hrano išče na travniku, kjer so hrošči blizu površja.
Travniki, mejice, sadovnjak, potok in na stotine mladih dreves. Spoznajte, kdo vse živi z nami — in kaj delamo, da bi bilo življenja vsako leto več.
Po prvem popisu vrst, izvedenem v okviru mikrodokazila Upravljanje in svetovanje na področju varstva narave v kmetijstvu (Biotehniška fakulteta Ljubljana). Popis nadaljujemo.
Vsak del doline je dom drugim rastlinam in živalim. Kliknite na posamezno okolje in poglejte, kaj raste tam in koga lahko srečate.
Vrbe, jelše, divja češnja, bezeg, leska, hrast in jesen. Mejice dajejo senco, zadržujejo vodo in so živi hodniki: ptica, jež ali metulj se po njih premika, ne da bi prečkal golo površino.
Tukaj lahko srečate: jež srna lisica gozdna mravlja
Slive, orehi, divje in kulturne češnje, nešplja. Stara drevesa z dupli so dom za ptice in hrošče, pod krošnjami pa se pasejo ovce.
Tukaj lahko srečate: smrdokavra rogač jadralec lesna čebela
Rman, visoka pahovka, travniška detelja in marjetica. Ko ovce zapustijo pašnik, si trava opomore in zacveti — hrana za čebele, metulje in hrošče.
Tukaj lahko srečate: postovka poljski zajec bogomolka kmečka lastovka
Tu se voda zadržuje najdlje. Množično raste zdravilna špajka (baldrijan), med vlagoljubnimi travami se skrivajo dvoživke, po košnji pa rada prileti bela štorklja.
Tukaj lahko srečate: bela štorklja navadna krastača srna
Ločje, trstičje, vrbe, črna jelša in rogoz. Ob izviru, potoku in manjšem ribniku živijo dvoživke in kačji pastirji. Drugi ribnik je v pripravi.
Tukaj lahko srečate: močerad navadna krastača kačji pastirji
Nekatere vidimo vsak dan, druge le slišimo ali odkrijemo po sledeh. Vse so tu, ker v dolini najdejo hrano, zavetje in mir.
Njen značilni »up-up-up« naznanja pomlad. Hrano išče na travniku, kjer so hrošči blizu površja.
Po košnji pride na vlažne travnike lovit žabe, kobilice in drobne glodavce.
Nočna lovka na miši in voluharje — v dolini, kjer so voluharji objedli mlada drevesa, še posebej dobrodošla.
Majhna sova z velikimi rumenimi očmi, ki v okolici kmetije lovi in verjetno tudi gnezdi.
Sova s pokončnimi peresnimi »ušesi«, ki ponoči lovi nad odprtimi travniki.
Njeno mehko grgranje je poletni zvok podeželja. V Evropi je je vsako leto manj.
Mali sokol, ki zna nad travnikom obstati v zraku in prežati na miši.
Lovi žuželke nizko nad pašnikom, kjer jih je ob živalih vedno dovolj.
Pogosta jutranja obiskovalka. Lepa — a tudi razlog, da mlada drevesa ščitimo.
Lovi glodavce, zato je dobrodošla. Zaradi nje pa moramo kokoši zvečer dobro zapreti.
Ponoči brska po listju za hrošči, deževniki in polži.
Rahlja in zrači tla. Krtine so znak, da so tla živa.
Spretna plezalka, ki nas opomni, kdaj je kokošnjak slabše zaprt.
Zgodaj spomladi ga najpogosteje srečate na sveži travi.
Največji hrošč pri nas. Njegove ličinke se več let razvijajo v trhlem lesu, zato je odmrl les v sadovnjaku dragocen.
Eleganten metulj s črnimi progami, ki rad jadra med sadnimi drevesi.
Potrpežljiva lovka, ki nepremično čaka na plen.
Velika, temno vijolična čebela, ki gnezdi v suhem lesu in opraši marsikateri sadni cvet.
Ko se zmrači, travnik zasveti. Kresnice potrebujejo temo in nepokošene robove.
Gradi velike kupe iz iglic in vejic ter skrbi za red na gozdnih tleh.
Črno-rumena dvoživka, ki jo najlaže srečate po toplem dežju.
Ponoči lovi polže in žuželke, spomladi pa se odpravi k vodi, kjer odloži mrest.
Ni kača, ampak kuščar brez nog — tih lovec na polže.
Drobna kuščarica, ki se rada greje na soncu ob robu travnika.



Vsako drevo v dolini opravlja svojo vlogo: daje senco, ščiti tla, zadržuje vodo, hrani živali in odpira hodnike za naravo. Skupaj tvorijo krajino, ki bo živela dlje od nas.
Naš cilj do leta 2030: 500 dreves. Pri vsakem lahko pomagate tudi vi.
Postani boter drevesa →
Dob je dom stotinam vrst žuželk, bukev gradi gozdni humus, čremsa cveti zgodaj za opraševalce. Listavci so v teh krajih doma od nekdaj, jelka in smreka pa sta naši novejši sosedi.
Vsako sadno drevo je majhen ekosistem. Cvet hrani čebele, plod ptice in nas, staro deblo pa rogača in sove. Sadovnjak, ki stoji dolgo, dolgo tudi daje.
Grmičevje drži skupaj ves ekosistem. Leska je prva hrana za čebele po zimi, bezeg cveti, rodi in zdravi, dren pa jeseni obarva dolino v rdeče.
Nekoč so se vaščani zbirali pod lipo. Pod njo so se reševale skupne zadeve, pele pesmi in delil kruh. V Lunini dolini lipa ni okras, temveč središče — kraj, kjer se ustavijo ljudje, čebele in zgodbe.
Topol vsrka veliko vode in pomaga uravnavati mokra, občasno poplavljena tla. Pri nas raste tam, kjer ga zemlja potrebuje.
Breza se ukorenini tam, kjer ni drugega, in postopoma izboljša tla za drevesa, ki pridejo za njo. Ne čaka povabila — preprosto začne.
Domača drevesa so hrbtenica doline. Ob njih načrtujemo še manjši drevesni vrt z drevesi iz drugih krajev sveta: mamutovec, tulipanovec, ginko, japonski javor, ambrovec, korejska jelka, rdeča breza in posebni javorji, kot je Kelly's Gold. Morda jih ne bomo videli v polni rasti — in prav v tem je lepota. Za lepoto, za znanje in za radovednost tistih, ki bodo hodili tod za nami.
Voluharji so glodali korenine, srnjad je objedala poganjke in drgnila rogovje ob mlada debla. Nekatera drevesa smo izgubili in jih bomo posadili znova. Regenerativno kmetijstvo ni v tem, da naravo obvladamo, ampak da se od nje učimo.
Zgodba o Džungli →Prva velika zasaditev 350 dreves, nova zasaditev v letu 2026. Sadimo naprej — z boljšo zaščito.
Manjši ribnik že imamo. Drugi je v pripravi, saj zanj potrebujemo dovoljenja.
Za sove in netopirje na gospodarskih poslopjih, za ptice na robovih mejic in sadovnjaka.
Del vsakega travnika pokosimo pozno (po 15. juliju) in pustimo nepokošene pasove za opraševalce.
Kupi vej, lesa in kamnov kot skrivališča za ježe, kuščarice, žuželke in ptice.
Želimo si sodelovanja s čebelarjem ter cvetočih travnikov in avtohtonih rastlin za čebele in metulje.
Popis je zajel 8,83 ha lastnih zemljišč kmetije; skupaj z najemnimi površinami kmetija obsega skoraj 10 ha. Vsak habitatni tip je bil terensko pregledan in ocenjen.
Iščemo biologe, naravoslovce in ljubitelje narave, ki bi pomagali pri nadaljnjem popisu vrst v Lunini dolini. Ste opazili ali slišali kaj zanimivega? Pišite nam.
Lunina dolina je naš dom in delujoča kmetija, zato obiske vedno dogovorimo vnaprej. Tako vam lahko namenimo čas in pozornost.
Sprehod po kmetiji, srečanje z živalmi ter spoznavanje našega načina kmetovanja, drevesnih zasaditev, pašnikov in življenja v naravi.
Poleg vodenega spoznavanja kmetije vas povabimo še k mizi, kjer boste lahko poskusili nekaj preprostih dobrot, povezanih z našo kmetijo.
Prvi popis je naštel več kot deset vrst ptic in več kot trinajst vrst žuželk in drugih nevretenčarjev. Med njimi so smrdokavra, ki gnezdi na kmetiji, bela štorklja, ki se hrani na travnikih, rogač, močerad, jež, srna in lisica. V bližini smo slišali tudi pegasto sovo.
Ker zemljo obdelujemo nežno: s pašo namesto oranja, z nizko intenzivnostjo in z ohranjenimi mejicami, sadovnjakom, potokom in vlažnimi travniki. Vsako od teh okolij je dom drugim vrstam, skupaj pa tvorijo hodnike, po katerih se živali premikajo.
Skupaj z najemnimi površinami skoraj 10 ha. Naravovarstveni popis je zajel 8,83 ha lastnih zemljišč in v njih pet različnih življenjskih okolij.
Da, po predhodnem dogovoru. Na vodenem obisku se sprehodimo po travnikih, mejicah in sadovnjaku ter ob vodi. Termin dogovorimo prek kontaktnega obrazca.
Kmetija in pridelki
Naše živali, način kmetovanja ter jajca, mikrozelenje in ovce iz pašne reje.
Na kmetijo →
Korenine doline
Rimske gomile, lan, preše in opeka — zgodbe zemlje, na kateri raste Lunina dolina.
Spoznaj dediščino →
Postani boter drevesa
Podari drevo, ki bo raslo v Lunini dolini — tebi, otroku ali nekomu, ki ga imaš rad.
Izberi drevo →
Ta stran uporablja Google Analytics za spremljanje obiska. Z nadaljnjo uporabo strani se s tem strinjaš.